Tole me pa res zanima

Tole me pa res zanima

Ste morda vedeli, da lahko svoje bloge objavljate kar neposredno iz Worda? No, če tole berete, potem to zares deluje. Se mi pa zdi da dela le v zadnji veziji, torej Word 2007. Prednosti: res enostavno je.

Zemljiška knjiga na internetu

Zemljiška knjiga na internetu

Se Å¡e spominjate Delovih kolumen o internetu izpod tipk Vuka Ćosića? Na kratko: pisal je kritike raznih spletnih mest, potem je pa kmalu za tem spletna agerncija, s katero je takrat sodeloval, poslala predlog za izboljÅ¡anje… Zgodba se je končala s tem, da ga je res lepo skenslal Tomi IlijaÅ¡ iz podjetja Arctur, ki se sicer tudi ukvarja s tem. Bravo Tomi, to je bilo res mojstrsko!

Zakaj pravzaprav to razlagam? Težava je v tem, da se tudi v našem podjetju ukvarjamo s spletnimi tehnologijami in ne bi želel, da bi kakšno mojo kritiko kdo razumel kot prodajanje naših storitev. Hkrati pa si ne morem pomagati, da ne bi pisal stvari, ki me resno razjezijo. Zato obljubljam, da nobeni od omenjenih strank v tem ali morebitnih naslednjih prispevkih, podjetje Virtua ne bo poslala nobene ponudbe, če zanjo ne bodo posebej prosili. 

Ok, zdaj ko smo s tem opravili pa pojdimo na resne teme.

Danes sem želel preko spleta naročiti ZemljiÅ¡ko – knjižni izpisek. Ker sem to že nekoč počel, sem se spomnil, zemljiÅ¡ka knjiga domuje na drugi lokaciji kot http://www.sodisce.si/, zapomnil sem si tudi ime in vtipkal http://portal.sodisce.si/ . Lahko sami poskusite, zaradi verodostojnosti in spremenljivosti interneta pa dodajam sličico.

Vstopna stran portala sodišč

Ja, res je, stran je popolnoma prazna. Dobri stari Najdi.si pomaga in nas pripelje na vstop v elektronsko Zemljiško knjigo Republike Slovenije (na sliki spodaj).

Najdi.si nam tudi pove, da je pravi naslov http://portal.sodisce.si/vpogledi/zk.portal. Ok, naj bo.

 

Prijava v zemljiÅ¡ko knjigoO uporabniÅ¡ki izkuÅ¡nji tega spletnega mesta sploh ne bom govoril, meni gre Nielsen tudi na živce, pa Å¡e grd web ima, podpiram drugačnost – naj se ljudje potrudijo da najdejo kar iščejo, saj je konec koncev zastojn! No, zemljiÅ¡ko knjižni izpisek sicer ne, ampak ta odlična naslovnica pa, pa tudi pregledna pogosta vpraÅ¡anja in cenik storitev, vpogled je treba pa najprej najti in se prebiti čez stroge varnostne sisteme. No seveda je jasno, da do vpogleda pridemo preko naročila, nič ni brez tega, zato izberite “naročilo” če želite vpogledati v knjigo, ne “vpogled”, kot bi zagotovo želel Nielsen, apak saj smo že rekli, da njega ne maramo.

Res lepo je reÅ¡ena pomoč obiskovalcu, tako nenavadno desno spodaj, malo sicer zakrita pod rob brskalnikovega okna – se pa splača pogledati, navedenih je cel kup definicij, ki jih bomo prav gotovo uporabil v kakÅ¡nem od mojih naslednjih projektov – prav modre besede so tam navedene, če vas kdaj zanima kaj je recimo “Oddaljen elektronski dostop” boste vse tam zvedeli.

Tam izvemo tudi delovne ure sistema, (sistem deluje od 6h-23h) verjetno je zelo obremenjen in mora ponoči in ob nedeljah počivat.

Ok, gremo naprej, res je že skrajni čas, da dobim ta izpisek. Na ekranu piÅ¡e “UporabniÅ¡ko ime:”, spodaj pa “Geslo:” Hm, tu sem že nekoč nekaj počel, kaj sem že vpisal? Na srečo zraven piÅ¡e ([email protected]). Boste rekli, da bi Nielsen potem namesto “UporabniÅ¡ko ime” napisal kaj drugega, ampak saj smo rekli da ga ne maramo. E-poÅ¡to torej vpiÅ¡em za geslo nimam pojma, kaj sem takrat nastavil. Torej kliknem “PoÅ¡ljite novo geslo” in nato “Potrdi”. Malce počakam in glej ga, geslo je v mojem Outlooku. Ne sicer v Prejeto ampak v Junk Mail. Ok, malce smo že navajeni, da gre poÅ¡ta iz gov.si v Junk Mail, ampak ta je pa iz sodisce.si, to bi pa moralo delati, ne? ÄŒe pogledate mail headerje boste videli zakaj…

Zdaj torej imamo geslo, pa “UporabniÅ¡ko ime” je pa čas, da se prijavimo. Hm, kje pa? Nikjer ni polja, stran le sporoča, da je poslala geslo. V obupu kliknem “Uvod” in nato spet “Naročilo”. Stran Å¡e vedno sporoča, da je poslala geslo. Pa saj je bil tu prej login. Strani se lotim od začetka. Preberem vse, celo “pogosta vpraÅ¡anja”, grem nazaj na “Naročilo”, tu me Å¡e vedno obvešča takole:

Vaš zahtevek za dodelitev novega gesla je bil uspešno.
Geslo je bilo poslano na vaš elektonski naslov.
Nadaljuj s prijavo.

Saj bi, pa ne vem kako! ÄŒe bi imel polje, bi vanj poskusil vpisati moj e-poÅ¡tni naslov z vsaj toliko napakami, kot jih je v zgornjih treh vrsticah, pa bi morda delalo, pa ne morem, ker ni okenca. V obupu krožim z miÅ¡ko po strani in si govorim “Sezam odpri se!, sezam odpri se!”. Ko grem slučajno čež “Nadaljuj s prijavo” se ta podčrta! NaÅ¡li smo vhod v skrivnosti elektronske knjige in lahko nadaljujemo z delom!

ÄŒe bi vam rekel, da dve gesli od poslanih nista delali mi verjetno ne bi verjeli, ker takrat nisem “slikal” zaporedja tudi ne morem dokazati. Lahko sem se pa tudi kje zatipkal.

Kakorkoli, stran je med slabšimi v državni upravi, zgleda da Virant storitve ne uporablja. Ni čudno, da avtorji niti podpisani niso.

Jernej Suhadolc

Kreditne kartice

Pred dnevi so mi ukradli Eurocard. Že drugič v življenju. V Romeu mi je natakar ni vrnil, čez par dni, ko sem sploh ugotovil, da je ni, je bilo škode za 132.000 in nek drobiž.

Poleg načelnih težav s provizijami, ki so povezane z rabo kreditnih kartic, (Izčrpno o tem Janez Suhadolc v članku iz pred let, ki ga bo nekoč objavil revidiranega tudi tu), je treba nekaj reči tudi o zastareli tehnologiji avtentikacije uporabnika, ki jo te kartice uporabljajo.

Podpis ni več nikakršna zaščita (pa tudi štempiljka ne), skrajni čas je, da se te elemente nadomesti s sodobnejšimi. Do takrat pa naj banke krijejo take škode, saj so same odgovorne za tako zastarelo in nedelujočo tehnologijo, ki je nočejo zamenjati, ker bi s tem zgubile nekaj odstotkov uporabnikov.