by nejc | Avg 1, 2009 | Tehnologija
Danes bi moral pisati nek tekst, pa mi ni diÅ¡alo in sem zato delal vse drugo. Najprej sem oÄistil klimo (kul je, ker ima odtok za kondenz in lahko zato nanjo zlivaÅ¡ poljubne koliÄine vode – na hladilna rebra seveda, da s tem odplakneÅ¡ hrano za bakterije in drugo golazen, ki se tam notri redi), potem sem celo nekaj pospravljal, na koncu sem se pa lotil IPv6 protokola.
Vse skupaj je bilo posledica tega, da sem pred dnevi sreÄal Jana Žorža, ki se s tem poklicno ukvarja in ima celo spletno stran posveÄeno vpeljavi tega novega protokola (http://ipv6.go6.si).
- Moram reÄi, da se mi zdi, da bo s tem kar precejÅ¡nja drama. ÄŒeprav je protokol nedvomno precej naprednejÅ¡i, pa uvaja nekatere res dramatiÄne spremembe, ki bodo prinesle kar nekaj težav: Zadeva pravzaprav ni združljiva z IPv4, kar pomeni, da bomo leta in leta živeli z obema. Starega protokola enostavno ne bo mogoÄe opustiti, kar pomeni, da bo treba oskrbovati kar dva. Zelo nadležno. ÄŒlovek bi priÄakoval, da bo obstajal nek protokol za prevod med enim in drugim, pa tega enostavno ni. Je par poskusov pa nobenega pravega standarda.
- IPv6 veÄ ne potrebuje NAT, torej prevoda lokalnih naslovov v javne. SliÅ¡i se super, je pa kup težav na obzorju. Trenutno veÄina podjetij in domov “varuje” svoje raÄunalnike z usmerjevalniki, ki prevajajo njihove lokalne IP naslove v javne. Ko javni strežnik odgovori, ta usmerjevalnik ugotovi za katero povezavo gre in zopet nazaj prevede tokrat javni naslov v lokalnega. Finta je v tem, da Äe povezave ni, torej ni bila ustvarjena iz notranjega raÄunalnika, in zato usmerjevanik ne naredi niÄesar. To nas do neke mere varuje pred zunanjimi vdori. Seveda NAT ni varnostna tehnologija, je pa res, da v praksi za manjÅ¡e in manj varnostno obÄutljive uporabnike kar nekako deluje. ÄŒe tega kar naenkrat ne bo veÄ, bo vzdrževanje usmerjevalnikov v takih okoljih precej bolj problematiÄno. Upamo, da bodo vsaj cenejÅ¡i usmerjevalniki vsebovali neke privzete nastavitve, ki bodo po funkciji podobne NAT, torej da bo dovoljen promet navzven, notri pa v celoti prepovedan
- Ker naÅ¡i omiljeni ponudniki seveda Å¡e ne podpirajo IPv6, je komplikacija tudi s tem. ÄŒe se želite s tem igrati, je treba narediti tunel preko IPv4. Za to pa rabite ponudnika, ki ima na drugi strani strežnik, ki te tunele razkodira in vam tudi dodeli del novega naslovnega prostora, ki je milo reÄeno res ogromen. Osnovni prostor, ki vam ga bodo dodelili za vaÅ¡o, recimo domaÄo uporabo, bo bistveno veÄji od celotnega interneta, kot ga poznamo danes. Pojdite torej na (recimo) http://he.net/ in si naredite svoj raÄun. ÄŒe imate katerega od podprtih usmerjevalnikov, vam bodo zgenerirali celo skripto, s katero boste nastavili svoj usmerjevalnik za delo z IPv6. Jaz uporabljam Mikrotik – s tem res ni bilo nobenih težav.
Takole, prvo poglavje je zakljuÄeno, nastavil sem tudi osnovni požarni zid, bomo videli, kaj bo prineslo jutro.
by nejc | Jul 9, 2009 | Tehnologija
Ste že dostikrat prišli nazaj v svoje podjetje (recimo iz »sestanka«) in vam je kolegica rekla: »Ej, klical te je Un.« Odgovorili ste: »Kateri Un?«, pa je dejala: »Tisti, ki smo mu prodali tist.«. Vi ste na koncu rekil le še: »Kga?«, ali pa, namesto, izustli kakšen neartikuliran zvok.
Naj vas potolažim: podobno, le v veliko veÄjih dimenzijah se dogaja tudi veÄjim. Banke nam poÅ¡iljajo reklame za svoje produkte, ki smo jih že itak kupili pri njih, ali kreditne kartice, ki jih že imamo. Ko kliÄete kakÅ¡nega internetnega ponudnika, in ste se v Äasu poslovanja z njim preselili, vas bodo obvezno poskuÅ¡ali pregovoriti, da živite na starem naslovu, tudi Äe je tam sedaj vaÅ¡a bivÅ¡a žena in vi veste, da gotovo nikoli veÄ ne bi želeli biti tam. To njih ne zanima, tako piÅ¡e v njihovem raÄunalniku.
Zato, ker ne uporabljajo CRM. Za njih krize Å¡e ni, oni lahko razsipajo z marketinÅ¡kimi sredstvi in poÅ¡iljajo tone prospektov na napaÄne naslove, oni se lahko obnaÅ¡ajo negospodarno. Pa vi, si tudi lahko to privoÅ¡Äite?
Crm – kaj pravzaprav sploh ponuja
Vsi vemo, kaj pomeni angleÅ¡ka kratica, toda kaj se pravzaprav skriva za njo? Odgovorov je precej, saj je podroÄje Å¡iroko. Da bi bili kar se da konkretni in upamo, uporabni, se bomo omejili na dva produkta: enega brezplaÄnega in enega plaÄljivega, oba pa prihajata od najveÄjega ponudnika programske opreme na svetu. Po naÅ¡ih informacijah je trenutno Microsoft Dynamics CRM 4.0, kot se slednji imenuje tudi edini veÄji CRM paket, ki je na voljo v slovenskem jeziku.
Crm torej pomaga pri upravljanju odnosov z vašimi poslovnimi partnerji. Kako konkretno?
- V prodajnem procesu: za marsikoga najpomembnejÅ¡i del poslovanja je prodaja na tak ali drugaÄen naÄin. CRM vam omogoÄa, da spremljate vaÅ¡ prodajni proces v vsaki fazi. Seveda morate pred zaÄetkom vedeti, katere so te faze v vaÅ¡em prodajnem procesu. ÄŒe ste se prepoznali v uvodni zgodbici, bo ta kos predstavljal precejÅ¡en izziv pri uvedbi takega sistema, Äe ste pedantni in imate t.i. procese v podjetju popisane in uvedene, pa bo uvedba silno neboleÄa in vam bo že v prvem mesecu pomagala pri poslovanju.
Ko boste definirali faze prodaje in verjetnosti za uspeh v posamezni fazi (to boste kot direktor, gotovo z lahkoto natanÄno ocenili) in ko boste vnesli cenik vaÅ¡ih izdelkov ali storitev, ter to dosledno vpisovali, lahko od CRM recimo priÄakujete, da vam bo povedal (no, raje izdelal poroÄilo) kakÅ¡ni bodo prihodki podjetja v prihodnosti. To bo naredil tako, da bo vrednosti posameznih prodajnih priložnosti (Opportunities) množil z verjetnostmi v posameznih prodajnih fazah in vse skupaj seÅ¡tel, seveda po obdobjih, lahko pa tudi filtrirano po vaÅ¡ih prodajalcih, regijah, produktu…
- Pri po-prodajni podpori ali pri podpori kot lastni storitvi. CRM vsebuje v nekaterih svojih razliÄicah tudi t.i. servisni modul. Ta je uporaben povsod, kjer moramo v sklopu neke težave ali drugega podpornega dogodka (Case) uporabiti lastna sredstva za razreÅ¡itev nastale situacije. Posebna moÄ tega dela CRM sistema je v tem, da zna sam doloÄiti proste termine vaÅ¡ih sredstev ali delavcev, glede na njihove kompetence, delovni Äas, dopuste, …
Za marsikoga so zanimiva tudi poroÄila, ki lahko služijo za obraÄun takih storitev. Morda je na tem mestu vredno omeniti, da je povsod moÄ izdelati t.i. delotoke (workflow), ki omogoÄajo avtomatsko izvajanje doloÄenih opravil. Za vsak odprt Case lahko recimo konÄni naroÄnik prejme e-poÅ¡to, v kateri mu CRM sporoÄi, da je njegov zahtevek sprejet, da ga bo obravnaval ta in ta podpornik in da je priÄakovani Äas za reÅ¡itev, tak in tak..
Delotoki seveda niso omejeni na tako enostavne zadeve, ampak lahko prožijo poljubno zahtevne postopke.
- Pri beleženju vseh e-sporoÄil, dogodkov, zadolžitev… ki se nanaÅ¡ajo na doloÄenega vaÅ¡ega poslovnega partnerja. Crm vam omogoÄa pogled na vaÅ¡e podatke tako, da je vaÅ¡ poslovni partner (Account) vedno izhodiÅ¡Äe (Client centric). To v praksi pomeni, da najdete le partnerja, potem pa s klikanjem po zgodovini vidite vse kar se je dogajalo s to stranko, s klikanjem po akcijah pa vse kar se naj bi, oziroma kar je planirano naj se dogaja s to isto stranko. Med poroÄili tako lahko najdete zelo zanimiva, kot so: zanemarjene stranke, stranke z najveÄjim RVC in podobno. No, ne veselite se prehitro, Äe želite, da slednje poroÄilo vraÄa smiselne rezultate, boste morali vaÅ¡ CRM prej povezati z vaÅ¡o ERP reÅ¡itvijo, ki smo ji vÄasih rekli »raÄunovodski program«. Alternativno, Äe slednje nimate, lahko raÄune izdajate direktno v CRM, kar bo tudi deloma reÅ¡ilo problem. Zakaj deloma: Å¡e vedno na tak naÄin ne boste vedeli veliko o stroÅ¡kih, ki ste jih imeli predenj ste lahko vtipkali raÄun v CRM…
- Združuje vse na enem mestu. CRM je sicer spletna aplikacija, vendar lahko deluje tudi znotraj vaÅ¡ega najljubÅ¡ega pregledovalnika e-poÅ¡te in osebnega elektronskega asistenta – Microsoft Outlooka. Integracija je res dobra, vse zadolžitve, sestanki, kontakti in podobno se sproti sinhronizirajo v obe smeri, tako da nam za niÄ ni treba skrbeti. Z e-poÅ¡to lahko delamo na dva naÄina, lahko klikamo gumbek »Track in CRM« in na ta naÄin dodajamo relevantne maile v sistem, ali pa pustimo CRM, da tja doda vso naÅ¡o poÅ¡to. Seveda je prva pot bolj smiselna za veÄino, v kakÅ¡nih klicnih centrih in na podobnih delovnih mestih pa ima smisel tudi druga. Na ta naÄin poÅ¡to »prilepimo« naÅ¡i stranki, ali pa bolj konkretno: priložnosti, podpornemu dogodku, ipd. Poudariti je treba, da je tak mail potem na voljo vsem, ki imajo opravka s to stranko..
- Pri vaÅ¡ih posebnih procesih. CRM je zelo razÅ¡irljiv, tako da lahko vaÅ¡ najljubÅ¡i CRM svetovalec z lahkoto nadgradi sistem z reÅ¡itvijo, ki je pisana vam na kožo. Take reÅ¡itve so denimo sistem za spremljanje raznih naroÄnin, ki je kar pogost, posebni moduli za izraÄun kompleksnih storitev za recimo pravnike, enostavno projektno vodenje in podobno. Ideja je v tem, da skoraj vsak poslovni sistem, ki so jih do sedaj razvijali »na novo« vsebuje veÄino entitet, ki smo jih zgoraj navedli. Zato tega nima smisla razvijati na novo. Dodamo le tiste zadeve, ki manjkajo. ÄŒeprav gre za plaÄljiv izdelek je skupna cena licenc in dodatnega razvoja obiÄajno nižja od razvoja iz niÄ. Tak sistem je tudi lažje Å¡iriti tudi v druge smeri in povezovati z drugimi sistemi, pa tudi prehod na novega svetovalca ni preveÄ boleÄ, Äe že v toku sodelovanja postane nujen.
Kdaj torej uporabiti brezplaÄno verzijo in kdaj plaÄljivo?
BrezplaÄna verzija CRM sistema se imenuje Business Contact Manager in jo dobite tule: http://office.microsoft.com/en-us/contactmanager/
Ta verzija bo pokrila osnovne zadeve, ki se nanaÅ¡ajo na sledenje dogajanja in planiranje v »Client centric« naÄinu dela. Torej v kratkem 3. In 4. toÄko iz zgornjega spiska. Vseeno je to kar dobro izhodiÅ¡Äe, saj vseeno omogoÄa delo v skupini in se torej vse beležke, maili in ostalo beležijo z povezavo na doloÄenega poslovnega partnerja, kar je pravzaprav glavna prednost CRM sistema. Seveda pa bo treba za resnejÅ¡e delo in podporo procesom razmisliti o plaÄljivi verziji.
by nejc | Jul 8, 2009 | Tehnologija
Ok, to je to. Ko pride prvi, tudi drugi ni daleÄ, tako je bilo vsaj z otroci. Je pa s prvim ponavadi kar nekaj težav, kar se kaže tudi tule.
O Äem pravzaprav govorimo? O robotskem sesalniku Roomba, podjetja iRobot.
Prvi vtis je bil kar impresiven. Zadeva deluje, res nekako enakomerno prehodi ves prostor kar nekajkrat, posebej pazi na robove, ki jih zgleda obdela bolj pogosto, kar se zdi kar logiÄno, saj je za priÄakovati, da se umazanija odbrca v glavnem tja. Ima pa tudi kup težav:
- Z Roombo dobite tri navidezne stene – to so majhni oddajniki, ki jih postavite na tla in naj bi oddajali nek signal, ki naj bi prepreÄeval robotu preÄkanje navidezne linije, ki jo tvorijo oddajniki nekako 1 – 3 metre od sebe v doloÄeni smeri. To nekako ne deluje zanesljivo, Roomba veÄkrat preÄka to Ärto. Mislim, da je težava z IR komunikacijo, ki jo oÄitno za to uporablja, v zelo svetlem prostoru in pred (prižgano) LCD televizijo dela posebej slabo.
- Daljinec se nikakor noÄe zvezat z Roombo. Sem poskusil že vse mogoÄe kombinacije, parkrat je delal kakÅ¡no minuto, pa je potem spet nekako zgubil povezavo. Verjetno je s tem konkretnim kaj narobe.
- Ko nekaj Äasa gledaÅ¡ zadevo v akciji, vidiÅ¡ da pravzaprav sam robot ni tako zelo inteligenten, kot bi želeli pokazati proizvajalci. Zgleda, da pokritost prostora zagotavlja v glavnem z dovolj dobrim nakljuÄnim premikanjem in pri tem le skrbi da ostane znotraj nekega doloÄenega dela tlorisa stanovanja. To je obiÄajno soba, Äe pa je ta veÄja, si jo zgleda zdeli v nekaj pravokotnih delov. Ker celotno navigacijo obvladuje z enim samim koleÅ¡Äkom, pri katerem verjetno meri zasuk in rotacije koleÅ¡Äka, to ni prav zelo natanÄno. posebej a zmedejo ovire viÅ¡ine nekako od 0,5 do 1 cm, kjer malce nasede in se težko izmota. Tam pride do zdrsov glavnih koles, ki zasukajo cel stroj brez vednosti merilnega koleÅ¡Äka, kar ga kar precej zmede.
Je pa zato cela akcija silno zabavna otrokom.
by nejc | Okt 24, 2008 | Jernej Suhadolc, Tehnologija
Od 20. Do 23. oktobra je v Santa Clari v ameriÅ¡ki Kaliforniji potekala prva konferenca razvijalcev, ki svoje reÅ¡itve razvijajo na popularnih dlanÄnikih podjetja Research in Motion, ki jih bolj poznamo pod imenom BlackBerry. Videli smo okrog 400 razvijalcev, predvsem iz severne Amerike, Evropejci smo bili bolj skromno zastopani. Zbrane je nagovoril Mike Lazaridis, solastnik in CEO podjetja RIM, pa tudi prvi mož skupine Black Eyed Peas znan kot Will-I-Am.
V svojem zanimivem nastopu je pokazal tudi, kako veÅ¡Ä je z BlackBerry dlanÄnikom in njegovo vgrajeno kamero. Vsi udeleženci smo seveda dobili tudi svoj nov BlackBerry telefon, izbirali smo lahko med FlipPhone, Boldom in Stormom, slednjega bodo poslali ko bo na voljo. Stormov je bilo sicer na konferenci precej, tako da smo si jih lahko natanÄno ogledali in preizkusili. Gre za atraktivno napravo z inovativnim zaslonom na dotik, ki se ob pritisku nekoliko odmakne in klikne, tako da daje obÄutek tipkanja po tipkovnici.
Glavni poudarki conference so bili naslednji:
- iPhone oÄitno precej vpliva na razmiÅ¡ljanje razvojnikov v RIM, zato bomo uporabniki BlackBerry naprav kmalu dobili nekatere piÅ¡kotke, ki so tam že na voljo. Razvojniki so dobro sprejeli najavo dveh novih storitev, ki bodsta olajÅ¡ali prodajo programske opreme manjÅ¡ih proizvajalcev, Application Storefront in BlackBerry Application Center. ÄŒeprav žive predstavitve nismo videli, lahko predvidevamo, da bo ideja podobna Applovi iStore, BlackBerry dlanÄniki pa bodo imeli že prednameÅ¡Äeno aplikacijo za enostaven dostop do novih aplikacij (BlackBerry Application Center).
- Razvoj aplikacij za dlanÄnike, ki temeljijo na web aplikacijskem strežniku je vedno bolj aktualen. Zato RIM na novo ponuja kup orodij, ki omogoÄajo res enostavno prilagajanje obstojeÄih web aplikacij in razvoj novih v integriranih razvojnih okoljih (IDE). Ponujajo dve možnosti: Eclipse in MS Visual Studio 2005/2008. BlackBerry dodatki so res lepo integrirani v obe orodji, tako da je mogoÄe znotraj obeh razroÅ¡Äevati kodo, tudi JavaScript ki se izvaja na dlanÄniku – pravzaprav v emulatorju dlanÄnika, ki je tudi integriran v razvojno okolje. Kot zanimivost naj omenim, da je emulator narejen kot emulator strojne opreme, deluje torej tako, da najprej naloži operacijski sistem itd, kar omogoÄa res pravo emulacijo, ki se obnaÅ¡a ravno tako kot pravi dlanÄnik. Emuliramo lahko tudi razmere v brezžiÄnem omrežju in stanje baterije. Z novim brskalnikom, ki je navoljo od OS 4.6 naprej je omogoÄena tudi izdelava sofisticiranih AJAX kontrol in podobnih poslastic. Podprli so tudi Google Gears tehnologijo, ki omogoÄa enostavno shranjevanje celotnih spletnih strani lokalno, tudi Äe so deloma dinamiÄne. Obeta se pravi razcvet takih aplikacij, saj lahko sedaj razvijalci web platformo na BlackBerry napravah uporabljajo tudi za razvoj aplikacij, ki delujejo, ko povezava na na voljo.
- Videli smo tudi delujoÄo relacijsko bazo na dlanÄniku, uporabili so SQLite, ki izhaja iz standarda SQL 92. Omenimo naj, da je lepo povezana na vse strani, torej v Java okolje in v web Gears aplikacije. OmogoÄa lokalno hranjenje relacijskih podatkov na dlanÄniku, kar je z novimi dlanÄniki z mnogo internega in dodatnega SD spomina postalo zelo aktualno. Podpira pa seveda tudi transakcije, kar bo zelo zanimivo za resne poslovne aplikacije.
- V poslovnem svetu je opazen napredek pri razvojnem okolju MDS, ki pa je žal zanimiv le za uporabnike, ki imajo v svojem okolju BlackBerry Enterprise strežnik (BES). OmogoÄa hitri (RAD) razvoj aplikacij za korporativne potrebe. Arhitektura je prilagojena Ärpanju podatkov iz spletnih storitev. Ko so spletne storitve zagotovljene, je razvoj aplikacije res enostaven. Vse poteka veÄ ali manj vizualno, gradnike z miÅ¡ko položimo na ekran dlanÄnika, v lastnostih povežemo izvore, ki so povezani na spletne servise. Tako lahko korporativne podatke iz naÅ¡ih zalednih baz pripeljemo na dlanÄnik dobesedno v nekaj minutah, izdelano aplikacijo pa potisno objavimo doloÄeni skupini uporabnikov. MDS z povezovanje uporablja JavaScript, ki se izvaja na dlanÄniku, tako da je vse skupaj kar fleksibilno. Razvoj je zopet izjemno lepo integriran v obe razvojni okolji (Eclipse in Visual studio), cello do te mere, da se MDS aplikacija zaveda spletnih servisov, ki jih razvijamo znotraj iste reÅ¡itve. Deluje tudi InteliSense in podobno…
Konferenca je bila odliÄno sprejeta, tako da verjetno lahko raÄunamo na ponovitev naslednje leto.
Jernej Suhadolc
by nejc | Jun 27, 2007 | Jernej Suhadolc, Tehnologija
Danes sem preizkusil Mozy Remote Backup. Res odliÄno narejeno, enostaven uporabniÅ¡ki vmesnik vas enostavno povede skozi par korakov, ki so potrebni za izdelavo varnostne kopije vaÅ¡ih pomembnih dokumentov. Toplo priporoÄam.
OÄitno je nastopil Äas online aplikacij, ne le spletnih mest ampak vsakovrstnih reÅ¡itev, ki so tradicionalno delovale le na lokalnih raÄunalnikih ali v lokalnih mrežah. Izdelava varnostnih kopij gotovo spada med bolj požreÅ¡ne aplikacije, vsaj kar se tiÄe pasovne Å¡irine za prenos podatkov. ÄŒe je avtorjem torej uspelo s tako aplikacijo preko interneta, pravzaprav ni ovir za skoraj niÄ veÄ.
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=d4c4c208-d8d0-43d2-80fe-4445aa31196d)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=1db32933-466d-42b0-a525-97ee093cfd84)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=ce1df8fd-e89a-4d13-88f1-d8f5512f8e71)
![Reblog this post [with Zemanta]](http://img.zemanta.com/reblog_e.png?x-id=f45ba9ff-97e9-4bda-a206-7d9e46d76cba)