Prvi robot v hiši

Ok, to je to. Ko pride prvi, tudi drugi ni daleč, tako je bilo vsaj z otroci. Je pa s prvim ponavadi kar nekaj težav, kar se kaže tudi tule.
O čem pravzaprav govorimo? O robotskem sesalniku Roomba, podjetja iRobot.

Prvi vtis je bil kar impresiven. Zadeva deluje, res nekako enakomerno prehodi ves prostor kar nekajkrat, posebej pazi na robove, ki jih zgleda obdela bolj pogosto, kar se zdi kar logično, saj je za pričakovati, da se umazanija odbrca v glavnem tja. Ima pa tudi kup težav:

• Z Roombo dobite tri navidezne stene – to so majhni oddajniki, ki jih postavite na tla in naj bi oddajali nek signal, ki naj bi preprečeval robotu prečkanje navidezne linije, ki jo tvorijo oddajniki nekako 1 – 3 metre od sebe v določeni smeri. To nekako ne deluje zanesljivo, Roomba večkrat prečka to črto. Mislim, da je težava z IR komunikacijo, ki jo očitno za to uporablja, v zelo svetlem prostoru in pred (prižgano) LCD televizijo dela posebej slabo.
• Daljinec se nikakor noče zvezat z Roombo. Sem poskusil že vse mogoče kombinacije, parkrat je delal kakÅ¡no minuto, pa je potem spet nekako zgubil povezavo. Verjetno je s tem konkretnim kaj narobe.
• Ko nekaj časa gledaÅ¡ zadevo v akciji, vidiÅ¡ da pravzaprav sam robot ni tako zelo inteligenten, kot bi želeli pokazati proizvajalci. Zgleda, da pokritost prostora zagotavlja v glavnem z dovolj dobrim naključnim premikanjem in pri tem le skrbi da ostane znotraj nekega določenega dela tlorisa stanovanja. To je običajno soba, če pa je ta večja, si jo zgleda zdeli v nekaj pravokotnih delov. Ker celotno navigacijo obvladuje z enim samim koleščkom, pri katerem verjetno meri zasuk in rotacije koleščka, to ni prav zelo natančno. posebej a zmedejo ovire viÅ¡ine nekako od 0,5 do 1 cm, kjer malce nasede in se težko izmota. Tam pride do zdrsov glavnih koles, ki zasukajo cel stroj brez vednosti merilnega koleščka, kar ga kar precej zmede.

Je pa zato cela akcija silno zabavna otrokom.