Prvi robot v hiši
Ok, to je to. Ko pride prvi, tudi drugi ni daleÄ, tako je bilo vsaj z otroci. Je pa s prvim ponavadi kar nekaj težav, kar se kaže tudi tule.
O Äem pravzaprav govorimo? O robotskem sesalniku Roomba, podjetja iRobot.
Prvi vtis je bil kar impresiven. Zadeva deluje, res nekako enakomerno prehodi ves prostor kar nekajkrat, posebej pazi na robove, ki jih zgleda obdela bolj pogosto, kar se zdi kar logiÄno, saj je za priÄakovati, da se umazanija odbrca v glavnem tja. Ima pa tudi kup težav:
- Z Roombo dobite tri navidezne stene – to so majhni oddajniki, ki jih postavite na tla in naj bi oddajali nek signal, ki naj bi prepreÄeval robotu preÄkanje navidezne linije, ki jo tvorijo oddajniki nekako 1 – 3 metre od sebe v doloÄeni smeri. To nekako ne deluje zanesljivo, Roomba veÄkrat preÄka to Ärto. Mislim, da je težava z IR komunikacijo, ki jo oÄitno za to uporablja, v zelo svetlem prostoru in pred (prižgano) LCD televizijo dela posebej slabo.
- Daljinec se nikakor noÄe zvezat z Roombo. Sem poskusil že vse mogoÄe kombinacije, parkrat je delal kakÅ¡no minuto, pa je potem spet nekako zgubil povezavo. Verjetno je s tem konkretnim kaj narobe.
- Ko nekaj Äasa gledaÅ¡ zadevo v akciji, vidiÅ¡ da pravzaprav sam robot ni tako zelo inteligenten, kot bi želeli pokazati proizvajalci. Zgleda, da pokritost prostora zagotavlja v glavnem z dovolj dobrim nakljuÄnim premikanjem in pri tem le skrbi da ostane znotraj nekega doloÄenega dela tlorisa stanovanja. To je obiÄajno soba, Äe pa je ta veÄja, si jo zgleda zdeli v nekaj pravokotnih delov. Ker celotno navigacijo obvladuje z enim samim koleÅ¡Äkom, pri katerem verjetno meri zasuk in rotacije koleÅ¡Äka, to ni prav zelo natanÄno. posebej a zmedejo ovire viÅ¡ine nekako od 0,5 do 1 cm, kjer malce nasede in se težko izmota. Tam pride do zdrsov glavnih koles, ki zasukajo cel stroj brez vednosti merilnega koleÅ¡Äka, kar ga kar precej zmede.