Mike Lazaridis - Founder and Co-CEO of Researc...
Image by textlad via Flickr

Od 20. Do 23. oktobra je v Santa Clari v ameriški Kaliforniji potekala prva konferenca razvijalcev, ki svoje rešitve razvijajo na popularnih dlančnikih podjetja Research in Motion, ki jih bolj poznamo pod imenom BlackBerry. Videli smo okrog 400 razvijalcev, predvsem iz severne Amerike, Evropejci smo bili bolj skromno zastopani. Zbrane je nagovoril Mike Lazaridis, solastnik in CEO podjetja RIM, pa tudi prvi mož skupine Black Eyed Peas znan kot Will-I-Am.
V svojem zanimivem nastopu je pokazal tudi, kako vešč je z BlackBerry dlančnikom in njegovo vgrajeno kamero. Vsi udeleženci smo seveda dobili tudi svoj nov BlackBerry telefon, izbirali smo lahko med FlipPhone, Boldom in Stormom, slednjega bodo poslali ko bo na voljo. Stormov je bilo sicer na konferenci precej, tako da smo si jih lahko natančno ogledali in preizkusili. Gre za atraktivno napravo z inovativnim zaslonom na dotik, ki se ob pritisku nekoliko odmakne in klikne, tako da daje občutek tipkanja po tipkovnici.

    Glavni poudarki conference so bili naslednji:

  • iPhone očitno precej vpliva na razmišljanje razvojnikov v RIM, zato bomo uporabniki BlackBerry naprav kmalu dobili nekatere piškotke, ki so tam že na voljo. Razvojniki so dobro sprejeli najavo dveh novih storitev, ki bodsta olajšali prodajo programske opreme manjših proizvajalcev, Application Storefront in BlackBerry Application Center. Čeprav žive predstavitve nismo videli, lahko predvidevamo, da bo ideja podobna Applovi iStore, BlackBerry dlančniki pa bodo imeli že prednameščeno aplikacijo za enostaven dostop do novih aplikacij (BlackBerry Application Center).
  • Razvoj aplikacij za dlančnike, ki temeljijo na web aplikacijskem strežniku je vedno bolj aktualen. Zato RIM na novo ponuja kup orodij, ki omogočajo res enostavno prilagajanje obstoječih web aplikacij in razvoj novih v integriranih razvojnih okoljih (IDE). Ponujajo dve možnosti: Eclipse in MS Visual Studio 2005/2008. BlackBerry dodatki so res lepo integrirani v obe orodji, tako da je mogoče znotraj obeh razroščevati kodo, tudi JavaScript ki se izvaja na dlančniku – pravzaprav v emulatorju dlančnika, ki je tudi integriran v razvojno okolje. Kot zanimivost naj omenim, da je emulator narejen kot emulator strojne opreme, deluje torej tako, da najprej naloži operacijski sistem itd, kar omogoča res pravo emulacijo, ki se obnaša ravno tako kot pravi dlančnik. Emuliramo lahko tudi razmere v brezžičnem omrežju in stanje baterije. Z novim brskalnikom, ki je navoljo od OS 4.6 naprej je omogočena tudi izdelava sofisticiranih AJAX kontrol in podobnih poslastic. Podprli so tudi Google Gears tehnologijo, ki omogoča enostavno shranjevanje celotnih spletnih strani lokalno, tudi če so deloma dinamične. Obeta se pravi razcvet takih aplikacij, saj lahko sedaj razvijalci web platformo na BlackBerry napravah uporabljajo tudi za razvoj aplikacij, ki delujejo, ko povezava na na voljo.
  • Videli smo tudi delujočo relacijsko bazo na dlančniku, uporabili so SQLite, ki izhaja iz standarda SQL 92. Omenimo naj, da je lepo povezana na vse strani, torej v Java okolje in v web Gears aplikacije. Omogoča lokalno hranjenje relacijskih podatkov na dlančniku, kar je z novimi dlančniki z mnogo internega in dodatnega SD spomina postalo zelo aktualno. Podpira pa seveda tudi transakcije, kar bo zelo zanimivo za resne poslovne aplikacije.
  • V poslovnem svetu je opazen napredek pri razvojnem okolju MDS, ki pa je žal zanimiv le za uporabnike, ki imajo v svojem okolju BlackBerry Enterprise strežnik (BES). Omogoča hitri (RAD) razvoj aplikacij za korporativne potrebe. Arhitektura je prilagojena črpanju podatkov iz spletnih storitev. Ko so spletne storitve zagotovljene, je razvoj aplikacije res enostaven. Vse poteka več ali manj vizualno, gradnike z miško položimo na ekran dlančnika, v lastnostih povežemo izvore, ki so povezani na spletne servise. Tako lahko korporativne podatke iz naših zalednih baz pripeljemo na dlančnik dobesedno v nekaj minutah, izdelano aplikacijo pa potisno objavimo določeni skupini uporabnikov. MDS z povezovanje uporablja JavaScript, ki se izvaja na dlančniku, tako da je vse skupaj kar fleksibilno. Razvoj je zopet izjemno lepo integriran v obe razvojni okolji (Eclipse in Visual studio), cello do te mere, da se MDS aplikacija zaveda spletnih servisov, ki jih razvijamo znotraj iste rešitve. Deluje tudi InteliSense in podobno…

Konferenca je bila odlično sprejeta, tako da verjetno lahko računamo na ponovitev naslednje leto.

Jernej Suhadolc

Reblog this post [with Zemanta]
Share This